ZGODOVINA PASME
ZGODOVINA PASME
Kaj pomeni njegovo ime?
Pomen imena lahko prevedemo kot čuvaj imetja ali čuvaj dvorišč. Pasma je nastala iz različnih kmečkih pasem psov, ki so jih našli v nemškem sredogorju in na področju Schwarzwalda. Današnji hovawart je vedno pozoren, igriv, inteligenten, lojalen, samozavesten in zelo šarmanten.
Kako in kje je nastala pasma ?
Pasma se je prvič pojavila v 13. stoletju v mestu Schwabenspigel. Iz tega časa obstaja pisni dokument v katerem piše : Kdor je ukradel hovawarta in so ga ujeli pri kraji je moral plačati 10 forintov in je moral najti lastniku novega enakovrednega psa. Že po tem lahko sklepamo, da je bila pasma priljubljena in razširjena. Po videzu pa so bili tedanji hovawarti drugačni od današnjih.
Prvi zapisi o vzreji segajo nazaj do leta 1910. Kurt F. König (1896-1975), kateri se je do tedaj temeljito ukvarjal z vprašanji o dednosti, se je odločil, da bo nadaljeval z delom svojega očeta Bertrama Königa, kateri je že leta 1908 paril različne pse z namenom, da bi ponovno vzredil čvrstega, dolgodlakega kmečkega psa. V dolgodlakem čuvaju pa je tudi njegov sin Kurt F. König videl izziv. Enačil ga je z udomačitvijo volčjih psov, katere je želel rekonstruirati. Pričel je z vzrejo tako, da je izbral živali, ki jih je našel v nemškem sredogorju. V pustih predelih na odročnih kmetijah, v robustnih klimatskih pogojih je našel svoje področje delovanja za vzrejo čuvajev, ki naj bi bili odporni proti različnim vremenskim vplivom, robustni in zanesljivi. Pse, ki jih je uporabil v ta namen je imenoval tipske pse.
Zaradi prve svetovne vojne je moral s prvimi preizkusi vzreje zaključiti. Leta 1922 je bila v nemškem mestu Thale najdena vzrejna knjiga, iz katere je bilo razvidno, da je Kurt F. König pričel sistematično vzrejati hovawarte. Kurt F. König in prejšnji vzreditelji hovawartov, so namensko parili tipske pse z modernimi pasmami. Med njimi so bili : švicarski planšarski psi, novofundlandec, kuvas, leonberžan, po verjetnosti tudi ptičar, nemški ovčar in skrivnostna psica Tessa, za katero se še danes ne ve kateri pasmi je pripadala; ugiba pa se med hrtolikim psom ali divjim psom, ki naj bi bil prinešen iz Severne Afrike.
Leta 1937 so pasmo hovawart v Berlinu uradno priznali kot samostojno pasmo. S preizkusi o vzreji pa so nadaljevali. Konec leta 1969 so zadnjikrat pri vzreji uporabili drugo pasmo : novofundlanca.
Ali mu je rekonstrukcija pasme uspela? Večina kinologov je mnenja, da mu ni uspelo vzrediti prvotnega hovawarta, temveč je bila ustvarjena nova pasma s starim imenom. Torej imamo še ne 100 let staro pasmo brez potrjenega germanskega porekla.
Kaj pomeni njegovo ime?
Pomen imena lahko prevedemo kot čuvaj imetja ali čuvaj dvorišč. Pasma je nastala iz različnih kmečkih pasem psov, ki so jih našli v nemškem sredogorju in na področju Schwarzwalda. Današnji hovawart je vedno pozoren, igriv, inteligenten, lojalen, samozavesten in zelo šarmanten.
Kako in kje je nastala pasma ?
Pasma se je prvič pojavila v 13. stoletju v mestu Schwabenspigel. Iz tega časa obstaja pisni dokument v katerem piše : Kdor je ukradel hovawarta in so ga ujeli pri kraji je moral plačati 10 forintov in je moral najti lastniku novega enakovrednega psa. Že po tem lahko sklepamo, da je bila pasma priljubljena in razširjena. Po videzu pa so bili tedanji hovawarti drugačni od današnjih.
Prvi zapisi o vzreji segajo nazaj do leta 1910. Kurt F. König (1896-1975), kateri se je do tedaj temeljito ukvarjal z vprašanji o dednosti, se je odločil, da bo nadaljeval z delom svojega očeta Bertrama Königa, kateri je že leta 1908 paril različne pse z namenom, da bi ponovno vzredil čvrstega, dolgodlakega kmečkega psa. V dolgodlakem čuvaju pa je tudi njegov sin Kurt F. König videl izziv. Enačil ga je z udomačitvijo volčjih psov, katere je želel rekonstruirati. Pričel je z vzrejo tako, da je izbral živali, ki jih je našel v nemškem sredogorju. V pustih predelih na odročnih kmetijah, v robustnih klimatskih pogojih je našel svoje področje delovanja za vzrejo čuvajev, ki naj bi bili odporni proti različnim vremenskim vplivom, robustni in zanesljivi. Pse, ki jih je uporabil v ta namen je imenoval tipske pse.
Zaradi prve svetovne vojne je moral s prvimi preizkusi vzreje zaključiti. Leta 1922 je bila v nemškem mestu Thale najdena vzrejna knjiga, iz katere je bilo razvidno, da je Kurt F. König pričel sistematično vzrejati hovawarte. Kurt F. König in prejšnji vzreditelji hovawartov, so namensko parili tipske pse z modernimi pasmami. Med njimi so bili : švicarski planšarski psi, novofundlandec, kuvas, leonberžan, po verjetnosti tudi ptičar, nemški ovčar in skrivnostna psica Tessa, za katero se še danes ne ve kateri pasmi je pripadala; ugiba pa se med hrtolikim psom ali divjim psom, ki naj bi bil prinešen iz Severne Afrike.
Leta 1937 so pasmo hovawart v Berlinu uradno priznali kot samostojno pasmo. S preizkusi o vzreji pa so nadaljevali. Konec leta 1969 so zadnjikrat pri vzreji uporabili drugo pasmo : novofundlanca.
Ali mu je rekonstrukcija pasme uspela? Večina kinologov je mnenja, da mu ni uspelo vzrediti prvotnega hovawarta, temveč je bila ustvarjena nova pasma s starim imenom. Torej imamo še ne 100 let staro pasmo brez potrjenega germanskega porekla.